Na spletu in v medijih kroži veliko dezinformacij, tudi povsem neprimernih zastraševanj z visokimi kaznimi, ki naj bi grozila podjetjem in organizacijam, ki do 25. 5. 2018 ne bodo implementirale zahtev GDPR glede varstva osebnih podatkov. Razumeti je treba, da gre pogosto za neprimerne tržne prijeme in zavajajoče oglaševanje, s ...

Ali lahko uporabimo vizitko poslovnega partnerja, jo vnesemo v sistem in hranimo za namen poslovne komunikacije? Ali lahko fotografiramo javni dogodek in fotografije udeležencev objavimo na spletni strani, brez privolitve oseb na fotografijah? Ali lahko posredujemo podatke svojih zaposlenih obvladujoči družbi za izvajanje skupne politike upravljanja s kadri? Za vse ...

Določbe členov 40 in 41 Splošne uredbe v zvezi s kodeksi ravnanja (kodeksi, angl. code of conduct) pomenijo praktično, potencialno stroškovno učinkovit način za dosego višjih ravni skladnosti zaščite pravic do varstva podatkov, ki do sprejema Splošne uredbe v našem pravnem prostoru na področju varstva osebnih podatkov ni bil mogoč ...

Privolitev posameznika je ena od šestih zakonitih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kot so navedene v členu 6(1) Splošne uredbe. Pojem privolitve podrobno obravnavajo smernice1, ki jih je sprejela Delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29 in jih je nato potrdil Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB ...

Podjetja v sodobnem poslovnem okolju stremijo k ponujanju izdelkov ali storitev na način, ki omogoča večjo konkurenčnost in nižjo ceno za stranke. Konkurenca se v sodobnih pogojih poslovanja zaostruje, s selitvijo mnogih dejavnosti prodaje na splet pa trg postaja univerzalen. Ključni element prodaje je vzpostavitev prodajnih poti do končnega kupca ...

Ali je dopustno uporabiti seznam fizičnih naslovov oseb kot kanal za ponujanje »storitev neposrednega trženja« za druga podjetja? Neposredno trženje fizičnim osebam po navadni pošti ureja ZVOP-2 v celoti. Po četrtem odstavku 72. člena ZVOP-1, če namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke iz drugega odstavka tega člena drugim uporabnikom ...

Pri neposrednem trženju obstajata dve tipično različni obliki naslovnikov. Prvi so potrošniki, kot končni kupci, drugi pa poslovni subjekti oziroma podjetja. V obeh primerih lahko pride do obdelave osebnih podatkov. V primeru trženja potrošnikom zagotovo pride do obdelave osebnih podatkov, pri trženju podjetjem ali poslovnim subjektom pa takrat, ko se ...

Omenili smo, da so pristojnosti za nadzor zakonitega izvajanja neposrednega trženja razdeljene med tri različne javne organe: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je po Zakonu o informacijskem pooblaščencu pristojen za nadzor zakona, ki ureja področje varstva osebnih podatkov. Po 25. maju 2018 sta to Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1 ...

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) ureja neposredno trženje z uporabo elektronske komunikacije, kamor spada komunikacija prek elektronskih komunikacijskih omrežij z uporabo sredstev za elektronsko komuniciranje (internet, mobilna omrežja itd.). Z vidika neposrednega trženja to področje zajema trženje prek elektronske pošte, telefonskih klicev (v mobilnih in drugih elektronskih omrežjih), uporabe samodejnih ...

Ureditev neposrednega trženja je bila že pred sprejemom Splošne uredbe o varstvu podatkov urejena v treh različnih zakonih, ki so iz pristojnosti nadzora treh različnih javnih organov, zato sta tolmačenje teh določb in tudi implementacija pravil v praksi že pred uveljavitvijo te uredbe povzročala mnogo preglavic in različnih interpretacij. K ...