Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je na plenarnem zasedanju 13. oktobra sprejel izjavo o pametnih očalih in objavil poročilo z naslovom »Povezani pogled: video nadzor in pridobivanje dokazov v dobi pametnih očal«, ki je bilo pripravljeno v okviru programa podporne skupine strokovnjakov (SPE).

Pametna očala so vse cenejša in vse bolj razširjena. Ponujajo nove možnosti za sporazumevanje, pomoč in razvoj novih rešitev, hkrati pa odpirajo pomembna vprašanja o varstvu osebnih podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je zato pripravil prvo izjavo s predhodnimi usmeritvami za uporabnike, proizvajalce in ponudnike storitev. Njen namen je tudi opozoriti javnost na tveganja, ki jih te naprave prinašajo.

Kamera, ki je skoraj ni opaziti

Predsednica EDPB Anu Talus opozarja, da so pametna očala na videz povsem običajna, v resnici pa imajo vgrajene kamere in mikrofone ter so povezana s spletom. Ljudje so tako lahko posneti, ne da bi to sploh vedeli. Po njenih besedah so tveganja še posebej velika v občutljivih okoljih, kot so bolnišnice, šole in delovna mesta, ter takrat, ko posnetki pristanejo na družbenih omrežjih. Najbolj izpostavljeni so otroci, bodisi kot uporabniki očal bodisi kot tisti, ki so snemani.

Podobno meni tudi slovenska informacijska pooblaščenka in namestnica predsednice EDPB dr. Jelena Virant Burnik. Ker so očala cenovno vse bolj dostopna, jih že uporabljajo otroci in najstniki, ki sodijo med najranljivejše skupine. Možnost skrivnega snemanja jih po njenem mnenju še dodatno ogroža, zato potrebujejo okrepljeno varstvo pravic in rešitve, prilagojene njihovi starosti. Poudarja, da so nujna varovala pred zlorabami ter jasna navodila za varno in odgovorno uporabo.

Kdo je odgovoren za obdelavo podatkov

Ali mora uporabnik pametnih očal upoštevati Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), je odvisno od tega, kako jih uporablja. Kdor fotografije ali videoposnetke objavlja na javnem profilu na družbenih omrežjih ali očala uporablja pri uradnem, poklicnem ali političnem delu, se lahko šteje za upravljavca podatkov.

Drugače je pri izključno osebni rabi, na primer pri snemanju družine in prijateljev ali pri prevajanju v zasebnem okolju. Za takšno uporabo velja izjema za osebno oziroma domačo dejavnost, zato se GDPR ne uporablja. Vendar to ne pomeni, da je vse dovoljeno: tudi v teh primerih lahko pride v poštev kazensko, civilno ali delovno pravo ter druga področna zakonodaja.

Proizvajalci ter ponudniki povezanih aplikacij in storitev svojih obveznosti upravljavca ne morejo v celoti preložiti na uporabnike. Spoštovati morajo zakonodajo o varstvu podatkov in zagotoviti, da je vsaka nadaljnja obdelava podatkov skladna z namenom, za katerega so bili podatki prvotno zbrani.

Preglednost kot ključni izziv

EDPB med največje izzive uvršča preglednost. Ker so očala neopazna, se ljudje v njihovi bližini pogosto ne zavedajo, da se njihovi podatki obdelujejo, kdo jih obdeluje in zakaj.

Talus zato poziva, naj naprave snemanje jasno nakazujejo, na primer z dobro vidnimi lučkami LED, zvočnimi signali ali glasovnimi ukazi, z razumljivimi obvestili na pametnem telefonu ali s prepoznavno obliko. Takšna opozorila morajo biti zanesljiva, opazna in sproti posodobljena. Tudi v javnem prostoru bi moralo biti vsakomur jasno, kdaj ga nekdo snema ali fotografira. Kot pravi Talus, si ljudje zaslužijo jasna opozorila namesto skritih presenečenj.

Izjava spodbuja tudi razvoj industrijskih standardov in ozaveščevalnih ukrepov, ki bi ljudem pomagali prepoznati uporabo pametnih očal in razumeti, kaj se dogaja z njihovimi podatki.

Kaj je pokazala raziskava

EDPB je v okviru programa SPE in na pobudo francoskega nadzornega organa za varstvo podatkov (CNIL) naročil poročilo z naslovom Povezani pogled: video nadzor in pridobivanje dokazov v dobi pametnih očal. Z njim je želel bolje razumeti uporabo teh naprav, oceniti njihov vpliv na zasebnost in preveriti, kako jih sprejema družba.

Poročilo je pripravil sociolog, ki se ukvarja z digitalnim okoljem. Temelji na resničnih izkušnjah intervjuvancev, ki očala že uporabljajo, vključuje pa tudi poglede neuporabnikov na povezana tveganja. Ugotovitve kažejo, da pametna očala ponekod postajajo sredstvo za medsebojni nadzor in zbiranje dokazov. Ker se ljudje zelo razlikujejo po tem, kako spretno znajo napravo uporabljati, se moč prevesi na stran tistih, ki snemajo, na škodo tistih, ki so posneti.

Informacijska pooblaščenka tudi na Valu 202

Dr. Jelena Virant Burnik je o pametnih očalih v začetku meseca govorila tudi v oddaji Odbita do bita na Valu 202. Predstavila je tveganja in pravila uporabe ter svarila pred prikritim snemanjem ljudi brez njihove vednosti, zlasti otrok. Odraslim je svetovala, naj otrokom ob nakupu takšnih očal priskrbijo tudi »čelado in navodila«, podobno kot poskrbijo za njihovo varnost, ko jim kupijo kolo.

Oddaja je dostopna na: https://val202.rtvslo.si/podkast/odbita-do-bita/97041869/175255164

Vir: https://www.ip-rs.si/novice/pametna-o%C4%8Dala-kdaj-in-kako-jih-lahko-uporabljamo-zakonito-1791980112