Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel zaprosilo za mnenje namestitve kamer v tovorno vozilo.
IP podaje svoje neobvezujoče mnenje:
Uporaba dashboard kamer in podobnih naprav za snemanje prometa praviloma splošno ni dovoljena. Za zagotovitev zakonitosti tovrstne obdelave bi moral upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem iz avtomobila) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi udeleženci v prometu).
Delodajalec osebne podatke delavca lahko obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
ZVOP-1 v 77. členu določa zelo stroga pravila glede vzpostavitve in izvajanja videonadzora delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge), ki se tako lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
O b r a z l o ž i t e v:
Glede vidika snemanja vožnje oziroma prometa IP pojasnjuje, da je izdal že nekaj mnenj v zvezi z uporabo t.i. »dashboard kamer«. Četudi morda v vašem primeru sicer ne bi šlo za uporabo teh kamer, IP pojasnjuje, da se z vidika obdelave osebnih podatkov snemanje z drugimi kamerami, telefonom ali drugimi podobnimi napravami ne razlikuje od omenjenih kamer.
Uporaba tovrstnih kamer po mnenju IP praviloma splošno ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP posebej poudarja, da mora za zagotovitev omenjene pravne podlage mora upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem iz avtomobila) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi udeleženci v prometu). Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih.
Pri presoji v konkretnem primeru je torej treba presoditi, ali je v konkretnem primeru snemanje potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika kamere in ali bi ti interesi očitno prevladali nad interesi, pravicami in svoboščinami drugih udeležencev prometa, ki bi bili pri tem posneti.
IP ob tem pojasnjuje tudi, da je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) izdal Smernice 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami (različica 2.0, sprejete 29. januarja 2020. Navedene smernice med drugim določajo (stran 11): »Če je nameščena avtokamera (npr. za zbiranje dokazov v primeru nesreče), je treba zagotoviti, da ta kamera ne snema neprekinjeno prometa in oseb v bližini ceste. V nasprotnem primeru interes za video posnetke kot dokaz v razmeroma hipotetičnem primeru prometne nesreče ne more upravičiti tega resnega posega v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.« Posamezniki (drugi udeleženci v prometu) namreč utemeljeno pričakujejo, da zgolj zaradi udeležbe v prometu na javni cesti ne bodo posneti.
IP nadalje poudarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upravljavec je tako dolžan posamezniku, na čigar se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z omenjeno določbo je dolžan upravljavec v primeru, kadar so bili osebni podatki pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, le-temu takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotoviti naslednje informacije:
Dodatno drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov zahteva med drugim tudi zagotovitev informacij o roku hrambe, obstoju pravic posameznika in možnosti pritožbe nadzornemu organu. Informacije se posamezniku dajo na način, določen v 12. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Opisana obveznost informiranja posameznika odpade le izjemoma, in sicer takrat, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije.
Iz navedenega izhaja, da je posamezniku torej treba ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov zagotoviti navedene informacije o obdelavi osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi torej morali vsem udeležencem v prometu (ob obstoju ustrezne pravne podlage za njihovo snemanje, katere obstoj je na podlagi informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter zgoraj navedenih pojasnil le malo verjeten) zagotoviti navedene informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov.
IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, npr. določbe 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Posameznik, ki meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.
...
IP pojasnjuje še, da nameravano snemanje, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, najverjetneje ne bi bilo dopustno niti, če bi se štelo za izvajanje videonadzora. Videonadzora v delovnih prostorih ZVOP-1 sicer ne prepoveduje, določa pa v 77. členu zelo stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge – v konkretnem primeru torej tudi kabino tovornjaka) se tako lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. To pomeni, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, saj gre za invazivni poseg v zasebnost zaposlenega. Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede takrat, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za dosego teh namenov. V primeru, ki ste ga opisali, bi se snemanje izvajalo za namen nadzora vožnje, zaradi česar IP meni, da izvedba videonadzora v ta namen najverjetneje ne bi bila dopustna.
Celotno mnenje lahko preberete TUKAJ