Informacijski pooblaščenec je sprejel letno poročilo za leto 2025, ki kaže na izrazito povečanje obsega dela na vseh ključnih področjih njegovega delovanja. Največji porast je zaznati pri dostopu do informacij javnega značaja, varstvu osebnih podatkov in novih nalogah, povezanih z nadzorom nad sistemi umetne inteligence.
Na področju dostopa do informacij javnega značaja je Informacijski pooblaščenec v letu 2025 obravnaval več kot 900 pritožb, kar pomeni 20-odstotno povečanje glede na leto prej. Kot izpostavlja poročilo, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ostaja pomembno orodje za večjo preglednost delovanja javnih institucij, vendar se v praksi pogosto pokaže, da je šele odločitev Informacijskega pooblaščenca tista, ki omogoči razkritje dokumentov, do katerih je javnost upravičena.
Še izrazitejši porast je bil zaznan na področju varstva osebnih podatkov. Število nadzornih, prekrškovnih in čezmejnih postopkov se je povečalo za več kot 40 odstotkov. Med odmevnejšimi primeri je bila ranljivost državne zbirke podatkov Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zaradi katere so bili dostopni osebni podatki več kot 900.000 državljanov, med njimi tudi EMŠO in davčna številka. Primer znova opozarja, kako pomembno je ustrezno varovanje velikih zbirk podatkov, zlasti v javnem sektorju.
Informacijski pooblaščenec je v letu 2025 izdal tudi skoraj 40 odstotkov več mnenj na zakonodajne predloge. Pri tem posebej opozarja na pomen varstva osebnih podatkov pri digitalizaciji velikih državnih zbirk, tudi na področju zdravstva. Neustrezno načrtovani digitalni procesi lahko povečajo tveganje za razkritje, napačno obdelavo ali druge škodljive posledice za posameznike.
Pomembna novost je tudi širitev pristojnosti Informacijskega pooblaščenca na področje umetne inteligence. Od konca leta 2025 v njegov nadzor sodijo tudi nekateri sistemi umetne inteligence, ki jih Akt o umetni inteligenci prepoveduje, med drugim sistemi za družbeno točkovanje, napovedovanje izvrševanja kaznivih dejanj ter prepoznavanje čustev na delovnem mestu in v izobraževanju. Informacijski pooblaščenec bo nadzoroval tudi visoko tvegane sisteme umetne inteligence na področjih biometrije, izobraževanja, migracij, pravosodja, volitev in nadzora meja.
Letno poročilo opozarja tudi na pomen neodvisnosti in ustreznih kadrovskih virov nadzorne institucije. Zaradi močnega povečanja števila postopkov in novih pristojnosti bo za učinkovit nadzor potrebna dodatna kadrovska okrepitev. Na to opozarja tudi Evropska komisija, ki je Sloveniji naložila, da mora Informacijskemu pooblaščencu zagotoviti ustrezna sredstva za reden in učinkovit nadzor ter popolno proračunsko neodvisnost.
Posebno pozornost je Informacijski pooblaščenec namenil tudi varstvu osebnih podatkov otrok in mladih. V okviru projekta Privacy PRO so bila pripravljena učna gradiva, videoposnetki, stripi in namizna igra za ozaveščanje o zasebnosti. Varstvo otrok ostaja ena od prednostnih nalog tudi pri izvajanju nadzora, zlasti v povezavi z digitalnimi storitvami in aplikacijami, ki jih uporabljajo otroci.
Poročilo za leto 2025 tako jasno kaže, da vprašanja dostopa do informacij, varstva osebnih podatkov in odgovorne uporabe umetne inteligence postajajo vse pomembnejši del delovanja javnega in zasebnega sektorja. Za organizacije to pomeni, da skladnost s pravili ni več zgolj formalna obveznost, temveč pomemben del odgovornega upravljanja podatkov, digitalnih procesov in zaupanja javnosti.
Vir: https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-poobla%C5%A1%C4%8Denec-sprejel-letno-poro%C4%8Dilo-za-leto-2025-1780041125